Zemljevid - Alba Iulia (Municipiul Alba Iulia)

Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba. Mesto stoji ob reki Mureș v zgodovinski pokrajini Transilvaniji. Ima 63.536 prebivalcev (2011).

Alba Iulia je že od poznega srednjega veka sedež Transilvanske rimskokatoliške škofije. Od leta 1541 do 1690 je bila prestolnica Vzhodnega ogrskega kraljestva in zatem Kneževine Transilvanije. V nekem obdobju je bila tudi središče pravoslavne Transilvanske metropolije s pomožno škofijo Vad. Mesto je zgodovinsko pomembno za Romune, Madžare in Transilvanske Sase. Decembra 2018 je bila uradno proglašena za prestolnico Velike romunske unije.

Mesto upravlja štiri vasi: Bărăbanț (Borbánd), Micești (Ompolykisfalud), Oarda (Alsóváradja) in Pâclișa (Poklos).

V rimskem obdobju se je naselje imenovalo Apulum (iz dakijskega Apoulona, ki ga omenja Ptolemaj). Ko je naselje, zgrajeno na rimskih razvalinah, v 10. stoletju postalo sedež vojvodine, je bilo prebivalstvo morda slovansko. Zgodnjeslovansko ime naselja je bilo Bălgrad, kar pomeni "beli grad" ali "belo mesto". Staro romunsko ime mesta je bilo Bălgrad, ki je slovanskega izvora.

Madžarsko ime Gyulafehérvár je prevod starejše slovanske oblike imena in pomeni "Julijev beli grad" ali "Julijevo belo mesto". Ime Gyula (Julij) se nanaša na ogrskega vojskovodjo iz sredine 10. stoletja, ki je bil krščen v Konstantinoplu.

Med Rusini je bilo mesto znano kot Bilhorod (Belo mesto).

Latinsko ime v 10. stoletju se je glasilo Civitatem Albam in Ereel. Prvi del imena, "Alba", se nanaša na ruševine rimske utrdbe Apulum (predfevdalna bela citadela)

Kasneje v srednjem veku so se pojavila še druga imena, kot so Frank episcopus Belleggradienesis leta 1071, Albae Civitatis leta 1134, Belegrada leta 1153, Albensis Ultrasilvanus leta 1177, ''eccl. Micahelis leta 1199, Albe Transilvane leta 1200, Albe Transsilvane leta 1201, castrum Albens leta 1206, canonicis Albensibus leta 1213, Albensis eccl. Transsylvane leta 1219, B. Michaelis arch. Transsilv. leta 1231, Alba ... Civitas leta 1242, Alba sedes eptus leta 1245, Alba Jula leta 1291, Feyrvar leta 1572, Feyérvár leta 1574, Weissenburg leta 1576, Belugrad leta 1579, Gyula Feyervár leta 1619, Gyula Fehérvár leta 1619, Gyls Fehérvár leta 1690 in Karlsburg'' leta 1715.

Latinsko ime mesta se je pod vplivom madžarskega imena Gyulafehérvár sčasoma spremenilo v Alba Julia ali Alba Iulia. Medieval and Early Modern for Central and Eastern Europe. Alexandru Ioan Cuza university Press, str. 196. Sodobno romunsko ime je privzeto iz srednjeveškega latinskega imena. Uporabljati se je začelo v 18. stoletju in je potem, ko je Transilvanija postala del Romunije, postalo uradno ime mesta.

Nemško ime se je v 16. stoletju glasilo Weyssenburg. Sasi so ga v čast Karla VI. preimenovali v Karlsburg (Carlsburg). V jidišu in hebrejščini je prevladovalo ime Karlsburg, v ladinu pa Carlosburg. Srednjeveška latinska oblika imena je bila Alba Carolina.